Kaj sme delodajalec preverjati med bolniško odsotnostjo?
Bolniška odsotnost ne pomeni nujno, da mora zaposleni ves čas ostati doma.
Prav tako delodajalcu ne daje pravice do podatka, zaradi katere bolezni se zdravi. Nadzor se lahko nanaša na spoštovanje navodil zdravnika, ne pa na podrobnosti zdravstvenega stanja.
Kaj sme zaposleni med bolniško odsotnostjo početi, je odvisno od določenega režima ravnanja. Ta lahko predvideva počitek na domu, dovoljene sprehode, obiske zdravnika in terapij ali druge dejavnosti, ki ne ovirajo zdravljenja.
Delodajalec ne izve diagnoze
Delodajalec je upravičen do podatkov, ki jih potrebuje za organizacijo dela, obračun nadomestila in morebitno preverjanje spoštovanja bolniškega režima. Izve lahko, da je zaposleni začasno zadržan od dela, koliko časa naj bi odsotnost predvidoma trajala in kakšna navodila glede ravnanja je določil zdravnik.
Za obračun nadomestila lahko prejme tudi podatek o splošnem razlogu odsotnosti, na primer ali gre za bolezen, poškodbo zunaj dela, poškodbo pri delu, poklicno bolezen ali nego. To ni enako diagnozi. Delodajalec ni upravičen do podatka o konkretni bolezni, rezultatov preiskav, predpisanih zdravil ali poteka zdravljenja.
Od 1. julija 2026 osebni zdravniki navodila zapisujejo v elektronsko. Delodajalec lahko do navodil za svoje zaposlene dostopa prek portala SPOT, zaposleni pa prek portala ali aplikacije zVEM. V eNR so navedeni dovoljene dejavnosti, čas veljavnosti navodil in splošni razlog odsotnosti, ne pa diagnoza.
Odhod od doma še ne pomeni zlorabe
Zaposleni na bolniški odsotnosti ni samodejno dolžan ves dan ostati doma. Če mu je zdravnik dovolil gibanje, lahko odsotnost z doma pomeni sprehod, obisk lekarne, pregled, terapijo ali drugo dovoljeno dejavnost.
Pri presoji morebitne kršitve zato ni odločilno samo, kje je bil zaposleni opažen, temveč ali je ravnal v nasprotju z zdravnikovimi navodili. Fotografija zaposlenega zunaj doma sama po sebi še ne dokazuje zlorabe.
Drugače je, če zaposleni kljub predpisanemu počitku opravlja dejavnosti, ki niso dovoljene, med odsotnostjo opravlja pridobitno delo ali brez ustrezne odobritve odpotuje iz kraja bivanja. Če navodila niso jasna, je smiselno, da zaposleni še pred načrtovano dejavnostjo pri zdravniku preveri, ali je dovoljena.
Nadzor lahko opravi tudi detektiv
Delodajalec lahko preverjanje opravi v okviru svojih zakonskih upravičenj ali za nadzor pooblasti detektiva z licenco. Najem detektiva ne pomeni, da lahko delodajalec pridobi več zdravstvenih podatkov, kot mu pripadajo.
Detektiv mora imeti pisno pooblastilo, v katerem sta določena namen in obseg njegovega dela. Na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti lahko od osebnega zdravnika pridobi navodilo o ravnanju zaposlenega med bolniško odsotnostjo. Osebni zdravnik mu mora navodilo posredovati v treh delovnih dneh, detektiv pa se pri tem ne sme seznaniti z drugimi deli zdravstvene dokumentacije.
Tako lahko preveri, ali je bilo zaposlenemu odrejeno strogo mirovanje, ali sme zapuščati dom in katere dejavnosti so mu dovoljene. Ne sme pa izvedeti, zakaj je bilo takšno navodilo izdano.
Tudi nadzor ima svoje meje
Detektiv lahko dogajanje zaznava na javnih krajih, iz javno dostopnih prostorov in na krajih, ki so vidni z javne površine. Ne sme vstopati v stanovanje, ograjeno dvorišče ali drug zasebni prostor.
Nadzor mora biti omejen na obseg, ki je potreben za preverjanje morebitne kršitve. Zakon ne dovoljuje vsesplošnega in neprekinjenega spremljanja. Fotografiranje ali snemanje je dovoljeno le, kadar je nujno za zavarovanje dokazov, zvočno snemanje pa zahteva pisno soglasje osebe.
Kršitev lahko vodi tudi do odpovedi
Zakon o delovnih razmerjih med razloge za izredno odpoved uvršča nespoštovanje navodil zdravnika, opravljanje pridobitnega dela med bolniško odsotnostjo in odhod iz kraja bivanja brez potrebne odobritve. To pa ne pomeni, da vsaka odsotnost z doma ali vsak sum samodejno upravičuje odpoved.
Delodajalec mora dokazati konkretno kršitev, pri presoji pa se upoštevajo zdravnikova navodila in okoliščine posameznega primera. Nadzor bolniške odsotnosti je torej dovoljen, vendar se mora končati tam, kjer informacije niso več potrebne za preverjanje spoštovanja navodil in začnejo neupravičeno posegati v zdravstveno zasebnost zaposlenega.
