Ali se neizrabljen dopust prenese k novemu delodajalcu?

Ob menjavi službe je treba poleg odpovednega roka in zaključka dela urediti tudi letni dopust.

Če ga je zaposlenemu pri starem delodajalcu še nekaj ostalo, teh dni praviloma ne more preprosto prenesti v novo podjetje. Kaj se z njimi zgodi, je odvisno predvsem od tega, ali jih je mogoče izrabiti še pred prenehanjem delovnega razmerja.

Vsak delodajalec odmeri svoj del dopusta

Če zaposlitev pri posameznem delodajalcu ne traja vse koledarsko leto, zaposlenemu pripada sorazmerni del letnega dopusta. Ta znaša eno dvanajstino letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Če se na primer delovno razmerje pri prvem delodajalcu konča konec aprila, nova zaposlitev pa se začne maja, prvi delodajalec praviloma zagotovi štiri dvanajstine, novi pa osem dvanajstin letnega dopusta. Pri izračunu se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan.

Vsak delodajalec sorazmerni del izračuna glede na število dni dopusta, do katerih bi bil zaposleni upravičen pri njem. Če bi mu pri prvem delodajalcu pripadalo 24 dni, pri novem pa 22 dni letnega dopusta, se sorazmerna dela ne izračunata iz istega izhodiščnega števila.

Dopust se praviloma ne prenese v novo podjetje

Neizrabljeni dnevi dopusta so vezani na delovno razmerje, v katerem so nastali. Novi delodajalec zato praviloma ne prevzame dopusta, ki ga zaposleni ni izrabil pri prejšnjem delodajalcu.

Zakon sicer dopušča drugačen dogovor, vendar mora biti ta izrecen. Zaposleni ne more sam domnevati, da bo preostale dni preprosto koristil v novi službi. Novi delodajalec mu mora zagotoviti dopust, ki mu pripada glede na trajanje nove zaposlitve in pravila, ki veljajo pri njem.

Ali se lahko dopust izrabi med odpovednim rokom?

Preostali dopust je praviloma najbolje izrabiti pred zadnjim dnem zaposlitve. To je mogoče tudi med odpovednim rokom, vendar mora biti izraba usklajena z delodajalcem.

Zaposleni torej ne more sam določiti, da ga zadnje dni odpovednega roka ne bo na delo. Delodajalec mora pri odločanju upoštevati potrebe delovnega procesa, hkrati pa zaposlenemu omogočiti dejansko izrabo njegove pravice.

Zato je smiselno zahtevo za preostali dopust oddati čim prej in jo poslati v pisni obliki. Tako je razvidno, kdaj je zaposleni zaprosil za dopust in kako je delodajalec odgovoril.

Ali mora delodajalec neizrabljeni dopust izplačati?

Letni dopust je namenjen počitku, zato ga med trajanjem zaposlitve ni dovoljeno nadomestiti z denarjem. Dogovor, po katerem bi se zaposleni odpovedal dopustu v zameno za plačilo, ne bi bil veljaven.

Denarno nadomestilo pride v poštev ob prenehanju delovnega razmerja, ko dopusta ni več mogoče izrabiti. Vendar izplačilo ni samodejno pri vsakem neizrabljenem dnevu. Pomembno je tudi, ali je imel zaposleni dejansko možnost koristiti dopust in ali mu je delodajalec njegovo izrabo omogočil.

Če je zaposleni pravočasno zaprosil za dopust, delodajalec pa je njegovo zahtevo zaradi organizacije dela zavrnil in izraba do odhoda ni bila več mogoča, je zahteva za denarno nadomestilo lahko utemeljena. Drugače je, če je imel zaposleni resnično možnost dopust izrabiti, vendar tega po lastni izbiri ni storil.

Kaj pa že preneseni dopust iz prejšnjega leta?

Če ima zaposleni poleg dopusta za tekoče leto še neizrabljeni dopust iz prejšnjega leta, tudi ta ne preide samodejno k novemu delodajalcu. Če ga je še mogoče izrabiti, naj se njegova uporaba uredi pred prenehanjem zaposlitve.

Pri presoji morebitnega denarnega nadomestila je pomembno, zakaj dopust ni bil porabljen. Drugačen je položaj zaposlenega, ki ga zaradi bolezni, starševskega dopusta ali ravnanja delodajalca ni mogel izrabiti, od položaja zaposlenega, ki dopusta kljub ponujeni možnosti ni želel koristiti.

Menjava zaposlitve vpliva tudi na regres

Pravica do regresa je povezana s pravico do letnega dopusta, ne z njegovo dejansko izrabo. Zaposlenemu, ki pri delodajalcu ni zaposlen vse koledarsko leto, zato praviloma pripada sorazmerni del regresa.

Ob menjavi zaposlitve med letom vsak delodajalec izplača del regresa glede na obdobje zaposlitve pri njem. Dejstvo, da zaposleni pri prejšnjem delodajalcu ni porabil vsega dopusta, samo po sebi ne pomeni, da izgubi tudi pripadajoči sorazmerni del regresa.

Kaj je dobro urediti pred odhodom?

Zaposleni naj pred prenehanjem delovnega razmerja preveri, koliko dopusta mu glede na datum odhoda dejansko pripada in koliko dni je že izrabil. Če mu dopust ostaja, naj se z delodajalcem čim prej dogovori o njegovi izrabi ter dogovor pridobi v pisni obliki.

Ključno je, da neizrabljeni dopust pri menjavi delodajalca ne potuje samodejno z zaposlenim. Stari delodajalec mora urediti pravice, nastale v prejšnjem delovnem razmerju, novi pa na novo odmeri dopust, ki zaposlenemu pripada pri njem.