Plačni razpon
1600 €3200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in področje dela, ne za uradno individualno plačo.
Psiholog
Psiholog pomaga ljudem pri čustvenih, vedenjskih, učnih in osebnostnih stiskah. Z razgovori, testi in opazovanjem pripravi strokovno oceno ter predlaga nadaljnjo podporo. Zaposluje se v zdravstvu, šolah, rehabilitacijskih ustanovah, svetovalnih službah in zasebni praksi.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študentsko delo je pogosteje na voljo pri administrativnih, raziskovalnih in podpornih nalogah kot pri samostojni psihološki obravnavi.
Urnik
Izmensko
Urnik je pogosto vezan na delovni čas ambulante, šole ali druge ustanove. V zasebni praksi ima psiholog več možnosti pri razporejanju terminov.
Delo od doma
Na lokaciji
Večina obravnav, testiranj in skupinskih srečanj poteka v živo. Na daljavo je mogoče urediti del dokumentacije.
Oblika dela
Mešano
Psihologi so pogosto zaposleni v javnih zavodih, zdravstvenih ustanovah, šolah in organizacijah. Del jih dela tudi v zasebni praksi.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko. V šolskem okolju pa je povezano z ritmom pouka in počitnic.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, ker ni večjih fizičnih obremenitev. Zahteva pa stalno čustveno zbranost.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela psiholog
Psiholog dela v ambulanti, šoli, svetovalni službi ali rehabilitacijskem okolju. Obravnava ljudi z različnimi stiskami in težavami. Z njimi se pogovarja, prisluhne njihovemu opisu težav ter zbira podatke o počutju, odnosih, učenju in vsakdanjem življenju.
Pri psihološki diagnostiki uporablja standardizirane teste, vprašalnike in druge pripomočke. Rezultate primerja z ugotovitvami iz razgovora in opazovanja, nato pripravi strokovno mnenje. To je lahko podlaga za nadaljnjo obravnavo, zdravljenje, rehabilitacijo ali prilagoditve v šoli.
Dela lahko z enim posameznikom ali s skupino. Otrokom in mladostnikom pomaga pri učnih težavah ter razvojnih posebnostih. Pri odraslih presoja stiske, sposobnosti in možnosti za vključitev v zdravljenje ali rehabilitacijo.
Pri zahtevnejših primerih sodeluje s psihiatri, zdravniki, šolskimi svetovalnimi delavci in drugimi strokovnjaki. Podatke o obravnavi varuje, ugotovitve pa deli le v obsegu, ki je potreben za ustrezno oskrbo ali podporo posamezniku.
Delovne naloge
Uvodni razgovor in zbiranje podatkov
Psiholog opravi uvodni razgovor, pojasni potek obravnave in zbere podatke o težavah, okoliščinah ter dosedanji podpori posameznika.
Diagnostika in strokovna presoja
Izbere primerne teste ali vprašalnike, ovrednoti odgovore in ugotovitve poveže z opažanji med srečanji.
Načrtovanje podpore in sodelovanje
Pripravi strokovno mnenje, vodi nadaljnja srečanja in se po potrebi uskladi s psihiatrom, zdravnikom ali šolsko svetovalno službo.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Jasna komunikacija z ljudmi
Psiholog zna razumeti pripoved posameznika in svoje ugotovitve povedati jasno, umirjeno in razumljivo.
- aktivno poslušanje
- ustno in pisno izražanje
- postavljanje primernih vprašanj
- razlaga strokovnih ugotovitev
Empatična strokovna distanca
Pri delu se srečuje tudi s težkimi izkušnjami in močnimi čustvi, vendar stiske druge osebe ne prevzame nase.
- empatija
- čustvena stabilnost
- tolerantnost
- obvladovanje stresa
Presoja podatkov in prilagajanje obravnave
Psihološko znanje prilagodi starosti, okoliščinam in značilnostim posamezne osebe.
- analitično razmišljanje
- natančnost pri interpretaciji
- prilagodljivost
- varovanje zaupnih podatkov
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic je navedena VI/2. stopnja, to je visokošolska izobrazba prve stopnje. Običajna pot je diploma iz psihologije na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ali Filozofske fakultete v Mariboru. Pri zaposlitvi lahko veljajo tudi zahteve posameznega področja, na primer v zdravstvu ali šolstvu.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Visokošolski študij psihologije
Temelj poti je študij psihologije na visokošolski ravni. Vključuje psihološke teorije, diagnostiko, raziskovalne metode in delo z različnimi skupinami ljudi.
Diploma iz psihologije
Za opravljanje poklica je navedena diploma z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ali Filozofske fakultete v Mariboru. Stopnja izobrazbe je opredeljena kot VI/2.
Vstop na izbrano področje dela
Delo se lahko nadaljuje v zdravstvu, šolstvu, svetovanju, rehabilitaciji, raziskovanju ali organizacijah. Zahteve se med področji razlikujejo.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča perspektiva brez zagotovljene zaposlitve
Poklic ima rastočo perspektivo, zato se lahko potrebe po psihološkem delu povečujejo v različnih okoljih. Ker poklic ni označen kot deficitaren, zaposlitev ni samoumevna. Odvisna je od razpisov, področja in zahtevanih izkušenj.
- Področja zaposlitve
Različna delovna okolja
Delo je mogoče iskati v zdravstvenih ustanovah, šolah, rehabilitacijskih programih, svetovalnih službah in organizacijah. Vsako okolje zahteva poznavanje svojih postopkov, načinov sodelovanja in ciljne skupine.
- Strokovno usmerjanje
Jasnejše razlikovanje med področji dela
Delo z otroki z učnimi težavami, z osebami v zdravljenju in z odraslimi v svetovalni obravnavi zahteva različne pristope. Ob začetku kariere so zato pomembne prve praktične izkušnje in strokovna znanja na izbranem področju.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere psiholog večinoma opravlja razgovore, diagnostične obravnave, svetovanje in strokovno pisanje. Fizična obremenitev je majhna, intenzivnost dela pa je odvisna od števila obravnav in zahtevnosti primerov.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, ker ni večjih fizičnih obremenitev. Zahteva pa stalno čustveno zbranost.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je nizka. Psihična obremenitev je lahko večja pri delu z ljudmi v hudi stiski, z močnimi čustvenimi odzivi ali travmatičnimi izkušnjami.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko možen v ustanovah in zasebni praksi, odvisen pa je od organizacije terminov in delodajalca.
- Mentorstvo
- Mentorsko in uvajalno delo z mlajšimi sodelavci je mogoče predvsem v večjih zdravstvenih, šolskih in svetovalnih okoljih.