Plačni razpon
4000 €6500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na specializacijo, delovno dobo in dodatke.
Psihiater
Psihiater pregleduje in zdravi duševne motnje ter lahko predpisuje zdravila. Z bolnikom se pogovarja, spremlja zdravljenje in po potrebi spremeni načrt obravnave. Dela predvsem v psihiatrični bolnišnici, zdravstvenem domu ali specialistični ambulanti.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študent ne more samostojno opravljati dela psihiatra. Med študijem medicine pa lahko pod nadzorom pridobiva izkušnje v zdravstvenem okolju.
Urnik
Nereden urnik
Urnik je lahko izmenski. V bolnišnicah delo vključuje nočne izmene, vikende in praznike, medtem ko ambulante pogosteje delajo podnevi.
Delo od doma
Na lokaciji
Večina pregledov, pogovorov in odločitev o zdravljenju poteka osebno v ambulanti ali bolnišnici. Na daljavo je mogoče opraviti le del usklajevanja in dokumentiranja.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Psihiatri v Sloveniji večinoma delajo v javnih zdravstvenih zavodih, bolnišnicah, zdravstvenih domovih in drugih zdravstvenih timih.
Sezonsko delo
Vse leto
Potreba po psihiatrični obravnavi ni vezana na turistično ali drugo sezono.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je lahko tudi pozneje v karieri vzdržno, vendar ga otežujejo psihična obremenitev, odgovornost za zdravljenje in morebitna dežurstva.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela psihiater
Psihiater v psihiatrični bolnišnici ali ambulanti obravnava ljudi z duševnimi motnjami in drugimi težavami v duševnem zdravju. S pogovorom, opazovanjem in pregledom zbere podatke, oceni stanje ter postavi diagnozo.
Po postavljeni diagnozi pripravi načrt zdravljenja. Ta lahko vključuje zdravila, psihoterapevtske pristope, skupinsko ali družinsko obravnavo in druge oblike podpore. Med zdravljenjem spremlja odziv bolnika ter načrt spremeni, če se stanje spremeni.
Sodeluje s kliničnimi psihologi, psihoterapevti, drugimi zdravniki, medicinskimi sestrami in delovnimi terapevti. Piše izvide, recepte in napotnice ter vodi zapise o sprejemu, zdravljenju in odpustu iz bolnišnice.
Obravnava tudi krizna stanja, ko je bolnik lahko nemiren ali agresiven. Kadar so potrebni dodatni zaščitni ali podporni ukrepi, se poveže z zdravstvenimi in socialnimi službami.
Delovne naloge
Pogovor in strokovna ocena
Psihiater vodi psihiatrični intervju, posluša bolnikove težave, preverja simptome ter zbira podatke o poteku bolezni, prejšnjih obravnavah in življenjskih okoliščinah.
Načrtovanje zdravljenja
Po oceni stanja postavi diagnozo, predpiše zdravila ali druge oblike zdravljenja ter se z bolnikom in strokovnim timom dogovori o nadaljnji obravnavi.
Spremljanje in dokumentiranje
Na kontrolnih pregledih preverja učinke zdravljenja in po potrebi spremeni terapijo. Pripravi tudi izvid, recept, napotnico ali odpustno dokumentacijo.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Zbrano vodenje zahtevnega pogovora
Pogovor je osrednji del psihiatrične obravnave. Psihiater mora zato ustvariti jasen in varen prostor, v katerem lahko zbere občutljive podatke.
- pozorno poslušanje
- jasno ustno izražanje
- postavljanje smiselnih vprašanj
- spoštljiva komunikacija
Strokovno presojanje zdravljenja
Pri odločanju potrebuje znanje o duševnih motnjah, poteku bolezni, zdravilih in različnih terapevtskih pristopih.
- analitično razmišljanje
- natančno opazovanje
- odgovornost pri odločanju
- dosledno pisno dokumentiranje
Ohranjanje profesionalne meje
Pri delu se srečuje z ljudmi v stiski, včasih tudi z napetimi ali nevarnimi situacijami. Zato mora ostati miren in strokoven.
- empatija
- potrpežljivost
- tolerantnost
- obvladovanje stresa
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
V vhodnih podatkih je poklic uvrščen v VI/2. stopnjo, visokošolsko izobraževanje prve stopnje. Za opravljanje poklica sta potrebni univerzitetna izobrazba na medicinski fakulteti in specializacija iz psihiatrije. Pot zato vključuje študij medicine, strokovno usposabljanje in nadaljnje specialistično delo z bolniki.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Medicinsko izobraževanje
Pot se začne z univerzitetnim študijem medicine, ki daje podlago za zdravniško delo, klinično presojo in obravnavo bolnikov.
Specializacija iz psihiatrije
Po medicinski izobrazbi sledi specialistično usposabljanje iz psihiatrije. Poteka v kliničnem okolju in pod strokovnim nadzorom.
Klinično in strokovno izpopolnjevanje
Psihiater redno spremlja strokovne smernice, sodeluje na kolegijih ter poglablja znanje o zdravljenju, psihoterapevtskih pristopih in raziskovalnih ugotovitvah.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča potreba po psihiatrični obravnavi
Perspektiva poklica je označena kot rastoča. To lahko pomeni več priložnosti za vstopajoče v ustanovah, kjer širijo dostop do obravnave duševnega zdravja. Poklic ni označen kot deficitaren, zato rast ne pomeni zagotovljene zaposlitve.
- Delovna okolja
Več povezovanja ambulant in skupnostne obravnave
Delo bo poleg bolnišničnih oddelkov pogosteje povezano z ambulantami, zdravstvenimi domovi in timi, ki zdravljenje usklajujejo z drugimi zdravstvenimi in socialnimi službami.
- Strokovni razvoj
Širše poznavanje oblik zdravljenja
Od novih psihiatrov se bo pričakovalo poznavanje zdravljenja z zdravili in razumevanje individualnih, skupinskih ter družinskih psihoterapevtskih pristopov. Sodelovanje s psihologi, terapevti in drugimi specialisti bo ostalo stalni del dela.
Delo v poznejšem obdobju kariere
Psihiater lahko pozneje v karieri več dela opravlja v ambulanti, pri kontrolnih pregledih, konziliarni obravnavi ali vodenju tima. Bolnišnične izmene in krizne obravnave so lahko zahtevnejše zaradi nepredvidljivih situacij in dežurstev.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je lahko tudi pozneje v karieri vzdržno, vendar ga otežujejo psihična obremenitev, odgovornost za zdravljenje in morebitna dežurstva.
- Urnik
- Nereden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je običajno majhna, psihična pa je lahko velika zaradi zahtevnih pogovorov, kriznih stanj in odgovornosti za zdravljenje.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč predvsem pri ambulantnem, svetovalnem ali konziliarnem delu. Odvisen je od organizacije delodajalca.
- Mentorstvo
- V kliničnih okoljih je lahko del dela mentorstvo mlajšim zdravnikom, njihovo uvajanje in sodelovanje pri strokovnih razpravah.